Javna kanalizacija

V družbi Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o., se že več kot 50 let ukvarjamo z dejavnostmi za zmanjševanje možnosti onesnaževanja čistih vodnih virov, skrbimo za nemoten odvod po kanalizacijskem sistemu in izvajamo aktivnosti za njegovo nemoteno delovanje.

Javna kanalizacija

Vzdrževanje sistema javne kanalizacije je naša osnovna dejavnost, v vzdrževanju imamo 684,3 km kanalizacijskega omrežja s 170 objekti in 6 čistilnimi napravami. Svoje aktivnosti aktivno usmerjamo v zagotavljanje pretočnosti kanalizacijskih omrežij, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pa načrtujemo posodabljanje in izvajamo sanacije javnega kanalizacijskega omrežja.

Opravljenje del, ki jih izvajamo v službi kanalizacija kot gospodarska javna služba na dan 01.01.2024:

  • odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode,
  • vzdrževanje kanalizacijskega omrežja,
  • izvajanje čiščenja in vzdrževanje čistilnih naprav, v občini Pesnica, Kungota, Duplek**,
  • prediranje in redno čiščenje zamašenih kanalizacijskih cevi,
  • črpanje in odvoz blata iz pretočnih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
  • snemanje kanalizacijskih cevi,
  • meritve pretokov v na javnem kanalizacijskem sistemu in pred CČN Maribor.

Kot koncesionar ali z občinskim odlokom oz. pogodbeno**  izvajalec gospodarske javne službe (odvajanje, čiščenje ali oboje) smo prisotni v Mestni občini Maribor ter v občinah Hoče-Slivnica, Kungota, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica in občini Duplek**.

Kanalizacijski sistem v vzdrževanju Javnega podjetja Nigrad, komunalno podjetje d. o. o. Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor

Občina

Površina (km2)

Število prebivalcev - osebe s prijavljenim stalnim prebivališčem

Dolžina kanalizacije (km)

- komunalna kanalizacija

- mešana kanalizacija

- meteorna kanalizacija

Število pozicij priključkov pri obračunu

Število čistilnih naprav

Število črpališč

Razbremenilniki večjih dimenzij

Maribor

147,5

102.673

57,7

378

72

24.869

-

36/8*

61

Hoče-Slivnica

53,7

11.436

19,1

48,7

11,1

2.689

-

14/4*

4

Kungota

49,0

4.951

10,5

0,5

7,8

360

  1. ČN SVEČINA
  2. ČN KUNGOTA

4

1

Miklavž na Dravskem polju

12,5

6.905

4,8

43,0

4,8

2.278

-

11

4

Pesnica

75,8

7.387

17,6

2,3

-

535

 

  1. ČN PESNICA
  2. ČN PERNICA

14

1

Duplek

39,2

7.020

11,7

26,3

6,8

886

  1. ČN ŠOLA 
  2. MKČN VURBERK

21

1

Skupaj

377,7

140.415

121,5

506,5

95,4

723,4 

31.617

6

100/12*

72

Datum: 1.1.2024 *novogradnje 2023/2024 Podatki število prebivalcev 01.07.2023 vir: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05V1006S.px/table/tableViewLayout2/

* V izgradnji je še vedno več kilometrov javnega kanalizacijskega sistema in črpališč v Mestni občini Maribor ter občini Hoče-Slivnica, kjer pa se gradnja počasi v letu 2024 zaključuje in bo namenjena uporabnikom za odvajanje odpadne vode.

https://maribor.si/projekti/odvajanje-in-ciscenje-odpadnih-voda-v-porecj...

https://www.hoce-slivnica.si/vsebina/projekt-odvajanje-in-ciscenje-v-por...

KAKO DELUJE KANALIZACIJSKI SISTEM

Voda, ki vstopi v javno kanalizacijo postane komunalna odpadna voda ali industrijska odpadna voda, poznamo pa še padavinsko vodo, ki potuje s pretežnega dela urbanih površin v javno mešano ali padavinsko kanalizacijo. O urejenem odvajanju odpadne vode lahko govorimo šele, ko se ta pred izpustom v okolje očisti v čistilni napravi, od koder jo mehansko in biološko prečiščeno, nadzorovano in skladno s predpisi vrnemo v naravno okolje in s tem sklenemo krogotok vode.

Kanalizacijski sistem sestavljajo cevovodi različnih dimenzij, od 25 do 240 centimetrov, in množica tehnoloških objektov, kot so črpališča, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, združitveni objekti, revizijski jaški, lovilci olj in peskolovi ter čistilne naprave. Kanalizacijski sistemi so na splošno gravitacijski, kar pomeni, da za odvajanje odpadne vode izkoriščamo silo teže, saj teče voda navzdol. Na posameznih ravninskih predelih in ob prečkanju vodotokov pa moramo odpadno vodo prečrpavati v više ležeče glavne zbiralnike, kar opravljajo številna navedena črpališča. Na kanalizacijskem sistemu trenutno deluje 100 črpališč več deset pa jih je v gradnji*.

Na območjih, kjer je treba odpadno vodo prečrpavati, je kanalizacijsko omrežje zasnovano večinoma v ločenem sistemu: padavinska voda ponikne, če predpisi in teren dovoljujejo, ali pa se ločeno odvaja v najbližji odvodnik. Osrednji kanalizacijski sistem in nekateri sistemi v primestnih občinah so zgrajeni v mešanem sistemu, kar pomeni, da skupaj s komunalno in industrijsko odpadno vodo odvajamo tudi padavinsko vodo, ki pa povzroča ne malo nevšečnosti. V ločenem sistemu pa se odpadna voda odvaja ločeno po dveh ločenih kanalizacijskih omrežjih. V tem primeru se kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo ne obremenjujejo z velikimi količinami padavinske vode. Razbremenjevanju kanalizacijskega omrežja mešanega sistema so namenjeni zbiralniki in zadrževalni bazeni, ki preprečujejo čezmerno prelivanje odpadne vode po razbremenilnikih v odvodnike. V središču mesta, kjer so pod urbanimi površinami številni vodi, pa je še vedno prisoten predvsem mešan kanalizacijski sistem.

Magistralno kanalizacijsko omrežje poteka na večji globini od drugih komunalnih vodov.  Da je zagotovljen nemoten pretok odpadne vode, je treba iz kanalizacijskega omrežja redno odstranjevati mulj, pesek in druge usedline, pri čemer uporabljamo sodobne čistilne stroje. Pri čiščenju kanalizacije manjšega do srednjega premera (do 1100 milimetrov) se uporabljajo sistemi za čiščenje, ki z visokim tlakom vode izpirajo sedimente z dna kanala, pa tudi obloge na stenah cevi. Suspenzija se odplakne do sosednjega kanalizacijskega jaška, tam pa se prečrpa v specialna vozila. Sedimenti se nato odložijo na CČN Maribor ali pa predajo pooblaščenemu prevzemniku (peski, olja).  Prav tako veliko naporov vlagamo v ročno čiščenje kanalizacijskega omrežja predvsem na območju, kjer je prisoten večji premera kanalizacijskega omrežja, katerega se ni mogoče popolnoma izogniti.

Kanalizacijsko omrežje redno nadzorujemo, saj lahko netesno omrežje povzroči onesnaževanje okolja. Tveganje pa je tudi nasprotno: v kanalizacijo lahko vdira podzemna voda in hidravlično obremenjuje kanalizacijski sistem. Dostopno kanalizacijsko omrežje velikih premerov nadzoruje osebje, nedostopno omrežje pa posnamejo kamere, pritrjene na računalniško vodenem robotu, ki ga nadzorujemo iz vozila, opremljenega posebej za to. Podatki o kanalizacijskem omrežju so pomembni za odločitve o interventnih posegih in načrtovanje obnov. Na leto pregledamo več 100 kilometrov kanalizacijskega omrežja.

Vsi objekti na kanalizacijskih sistemih so avtomatizirani in daljinsko vodeni iz osrednjega nadzornega  centra. Daljinsko upravljanje je pogoj za hitro in učinkovito posredovanje ob morebitnih okvarah in napakah na sistemu, periodičen prenos podatkov o obratovanju pa je temelj za vsakodnevne odločitve upravljanja in vzdrževanja, pa tudi za načrtovanje razvoja kanalizacijskih sistemov.

 

 

 

 

E-NOVICE

Prijavite se k prijemanju naših novic in bodite
obveščeni o vseh aktualnih zadevah.