Naročiti želim obvezno praznjenje greznice ali MKČN

Zakaj plačujem okoljsko dajatev in kako se opravi njen obračun?

Okoljsko dajatev obračunavamo v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012, 98/2015), ki določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, osnove za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja itd. Sam prihodek okoljske dajatve je v skladu z Zakonom o financiranju občin namenski prihodek občine.

Ceno okoljske dajatve je nazadnje določila vlada RS v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012) in znaša 26,4125 EUR po enoti obremenitve. Preračunano na en kubični meter odvedene odpadne vode znaša:

- 0,52825 EUR/m3 v primeru obstoječe pretočne greznice z iztokom v javno kanalizacijo brez ali z nedelujočo čistilno napravo;
- 0,052825 EUR/m3 v primeru delujoče male čistilne naprave ali z iztokom v javno kanalizacijo, zaključeno s čistilno napravo.

Čigav vir je omrežnina in kako se opravi njen izračun?

Omrežnino predstavlja tisti del cene, ki pri kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture za normalno delovanje sistemov. Življenjska doba cevovodov znaša (odvisno od materiala) od 30 do 50 let, po tem obdobju pa je treba dele kanalizacijskega sistema nadomestiti z novimi. Zaradi obsežnosti kanalizacijskih sistemov je treba dotrajane dele obnavljati stalno in neprekinjeno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do primera, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem normalno odvodnjavanje odpadne vode ni več možno. Omrežnina »OMR = AM + ZAV + FININFRA« se izračuna tako, da se seštejejo letni stroški, ki se razdelijo glede na število in velikost vodomera; tako obremenijo vsakega uporabnika v stanovanju, stanovanjski hiši oz. poslovnem objektu glede na velikost vodomera oz. priključka:

- za nadomestitve infrastrukture (amortizacija),
- zavarovanja infrastrukture ter odškodnin zaradi infrastrukture,
- financiranje infrastrukture.

Omrežnina se zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oz. priključka in je zato vsak mesec enaka. Uporabniku tako predstavlja fiksen strošek in je namenski vir, ki se uporablja za financiranje razvoja in investicijskega vzdrževanja omrežja.

Omrežnino uporabniku zaračuna izvajalec javne službe; kot vir financiranja se prenese v občinski proračun in se namensko porablja za obnovo kanalizacijske infrastrukture. Omrežnino za uporabo kanalizacijske infrastrukture tako delimo na odvajanje in čiščenje. Postavka odvajanja se porabi za javno kanalizacijsko omrežje (kanali, črpališča, razbremenilniki itn.), postavka čiščenja pa za čistilno napravo.

Zakaj se višina omrežnine od občine do občine razlikuje in koliko znaša v posameznih občinah?

Omrežnina je prihodek, ki predstavlja namenski prihodek občin za izvajanje investicij in investicijskih vzdrževalnih del na tisti javni infrastrukturi, za katero je bila zaračunana. Vir za plačilo najemnine je omrežnina, ki se določi na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja Ur.l. RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2).

Obračun omrežnine ni vezan na porabo vodo in ne predstavlja storitve temveč je vezan na velikost (DN) vodovodnega priključka. 20. člen Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2).

Višina omrežnine namreč zavisi od vrednosti GJI- gospodarske javne infrastrukture in številom priključkov v različnih občinah.

Na podlagi česa se izvaja obračun komunalnih storitev?

Obračun komunalnih storitev izvajamo v skladu z 21. členom 2. odstavka in 14. odstavka Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2)): »Predračunska cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode. Ne glede na določbe tega člena se uporabniku, ki komunalne in padavinske odpadne vode ne odvaja ali čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, obračunajo dejanski stroški izvajanja storitve.«

BREZ MERJENJA PORABE PITNE VODE

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2) določa v svojem 21. členu 6. odstavka sledeče:

Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te uredbe in sicer:

Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Sled navedenega se izvede obračun v višini 36,5 m3. Izračun količine zaračunane vode se izračuna 365 dni x 1,2m3/dan / 12 mesecev, kar znese 36,50 m3 na mesec.

Kaj vse zajemajo obračunske postavke komunalnih storitev?

Komunalne storitve zajemajo različne postavke s področja odvajanja in čiščenja. Odvajanje je prihodek izvajalca javne službe za izvajanje rednega vzdrževanja in nemotenega odvajanja odpadne vode ter zajema:

- stroške električne energije za črpališča
- servise in preglede črpalk na črpališčih
- vodenje daljinskega sistema nadzora črpališč
- čiščenje kanalizacije s specialnimi vozili
- snemanje kanalizacije
- popravilo pokrovov in sten jaškov na javni kanalizaciji
- stroške za odpadke
- stroške za vodo
- deratizacijo kanalizacijskega omrežja
- meritve pretokov
- druga manjša dela
- vzdrževanje baz podatkov
- ostale povezane stroške, vezane na stabilno delovanje kanalizacije

Čiščenje zajema:

- stroške električne energije za čistilne naprave
- odvoz blata s specialnimi vozili
- deponiranje blata in trajna rešitev
- monitoringe obratovanja čistilne naprave
- meritve pretokov pred in za čistilno napravo
- stroške odpada na grabljah in sitih
- stroške za vodo
- druge stroške, vezane na samo delovanje čistilne naprave

Kako se obračunava odvajanje odpadne vode za polnjenje bazenov?

Voda iz bazena je komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2), in sicer tako, da se jo odvede v kanalizacijo, malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ali obstoječo greznico.

Za obračun komunalne vode po pojasnilu Ministrstva za finance (št. 4231-50/2010-2 z dne 24. 6. 2010) ni pomembno, ali gre za pitno vodo ali ne. Zavedati se moramo, da se ob kopanju z naših teles v obliki potu sproščajo med drugim tudi hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja vseh voda. Vsak uporabnik bazena tako ob vsakem kopanju prispeva približno 1 miligram fosfatov. Velikokrat pa zaidejo v bazensko vodo tudi drugi človeški izločki. Vsekakor ne smemo pozabiti, da se pri osvežitvi v bazenu velikokrat s telesa spere kar precej krem in olj, ki nas varujejo pred soncem.

Glede na dano vas obveščamo, da gre za vodo iz bazena za komunalno vodo s katero pa je potrebno ravnati skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in sicer je potrebno z odpadno vodo ravnati tako, da se odpadna voda odvede v kanalizacijo, malo ČN ali obstoječo greznico.

Nadalje vam pojasnjujemo glede obračuna in porabe vode. Obračun komunalnih storitev in okoljske dajatve se izvede skladno z 21. členom 2. odstavka in 14. odstavka Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), ki se glasi in sicer:

»Predračunska cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode.

Ne glede na določbe tega člena se uporabniku, ki komunalne in padavinske odpadne vode ne odvaja ali čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, obračunajo dejanski stroški izvajanja storitve.

Kje lahko uredim spremembo plačnika?

Spremembo plačnika je mogoče opraviti izključno pri izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo:

- Mariborski vodovod, d. d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor;
- Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče (*za področje oskrbe s pitno vodo na območju občine Hoče-Slivnica);
- Javno podjetje NIGRAD, komunalno podjetje, d.o.o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor (**za obračun glede na število oseb brez oskrbe s pitno vodo).

**Za namen odjave/prijave števila oseb nam morate predložit potrdilo iz registra stalno prebivajočih na navedem naslovu. Potrdilo pridobite na Upravni enoti.

1. https://www.gov.si/teme/prebivalisce/

2. https://www.gov.si/teme/registri-in-evidence/

Zakaj kanalizacija v času izrednih padavin na območju Mestne občine Maribor ter občin Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju ne odvaja vse padavinske odpadne vode?

Zaradi podnebnih sprememb prihaja do nalivov večje jakosti (l/s/ha), kot je bilo upoštevano pri dimenzioniranju kanalizacije1 in ki trajajo vedno dalj časa. V takšnih primerih kanalizacija ne zmore prevajati vse padavinske odpadne vode, zaradi česar preplavi določena območja (podhodi, podvozi). Če padavine napolnijo struge potokov in rek, v katere se stekajo padavinske odpadne vode iz utrjenih površin, in se površinski vodotoki pričnejo razlivati preko bregov, je odtok padavinske vode iz kanalizacije onemogočen.

Družba Nigrad, d.o.o.., kot izvajalec javne službe odvajanja odpadnih voda poziva občane, naj padavinske vode izločijo iz sistema javne kanalizacije. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) namreč v svojem 24. členu 4. odstavka določa: »Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževanju objektov v aglomeraciji mora biti zagotovljeno, da se predvidijo in izvajajo ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.« Omenjeno problematiko v 17. členu ureja tudi Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in 75/22): »Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje, in se za tako uporabljeno padavinsko odpadno vodo zagotovi izvedba ukrepov iz prejšnjega člena.«

Padavinska voda v javno kanalizacijo ne spada, saj povzroča nemalo nevšečnosti, kot je npr. poplavljanje objektov ali nezmožnost zagotavljanja odvajanja odpadne vode do sistema za čiščenje. Samo z upoštevanjem vseh predpisov lahko zagotovimo nemoten potek odvajanja odpadne vode. V primeru, da ste odklop iz sistema javne kanalizacije s padavinsko vodo že izvedli, nas o tem obvestite na kanalizacija@nigrad.si.

____________

*Pojem izredne razmere v svojem 4. členu pojasnjuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in 75/22) pod izrazi: »Izredne razmere so posledica okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile in jih razumno ni bilo mogoče predvideti, se jim izogniti ali jih ublažiti, kakor so na primer naravne nesreče ali izredni meteorološki ali hidrološki pojavi (izjemno močne padavine, izjemno velike poplave ali zelo dolge suše), ali izredne okoliščine zaradi okvar ali nesreč, ki jih razumno ni bilo mogoče predvideti.«

¹Pogostost nalivov, ki se upoštevajo pri dimenzioniranju kanalizacije, je določena v Evropskih standardih. Ta določa, da se pri dimenzioniranju kanalizacije za padavinsko odpadno vodo in kanalizacijo mešanega tipa na stanovanjskih območjih upošteva naliv, ki se pojavi enkrat v dveh letih. Lastnosti tovrstnega naliva so določene na osnovi padavinskih dogodkov daljšega časovnega obdobja, tj. 40 let.

Podatki o izrednih vremenskih razmerah: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/natural-hazards

Priloga vezana na ureditev padavinske vode

Zakaj je priklop na sistem javne kanalizacije obvezen in zakaj se mora ukiniti greznica ali mala čistilna naprava ob javni kanalizaciji?

Obveznost priklopa neposredno določa 22. člen Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2): »Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, in lastnik objekta iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena morata zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju. Priključitev na sistem javne kanalizacije je ne glede na prejšnje načine čiščenja (obstoječa pretočna greznica, nepretočna greznica, mala čistilna naprava) obvezna.

V skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in 75/22), je komunalno odpadno vodo potrebno odvajati v javno kanalizacijo v skladu z 16. členom uredbe.

16. člen (ukrepi za komunalno odpadno vodo)

(1) Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora investitor ali lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.

(2) Na območju, ki ni območje iz prejšnjega odstavka, mora investitor ali lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se za komunalno odpadno vodo pred odvajanjem neposredno ali posredno v vode izvedejo ukrepi v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

(3) Če ima stavba upravnika, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, lahko obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena prevzame upravnik.

GREZNICA OB SISTEMU JAVNE KANALIZACIJE

Če je pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje uporabnik odvajal odpadne vode v greznico ali individualno čistilno napravo, je dolžan greznico in individualno čistilno napravo izprazniti, očistiti in dezinficirati. Po izvedbi priključka na kanalizacijo se greznica opusti in ni več del priključka, razen v primeru, da se preuredi v revizijski jašek. Obstoječa greznica se lahko uspešno uporabi tudi za zajem padavinske vode in uporabo le-te v namen namakanja, izplakovanja stranišč in druge uporabe.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda urejata državna predpisa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2). Investitor ali lastnik objekta v katerem nastaja komunalna odpadna voda, mora na podlagi 16. člena druge navedene uredbe na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.

Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada in je v njegovi lasti in upravljanju 22. člen uredbe o odvajanju in čiščenju.

Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor (MUV št. 11/2016, 27/2017, 21/2021 in 26/2023) v 9. členu 1. odstavka govori. »Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo«.

Primer pravilno izvedenega hišnega priključka na javno kanalizacijo.

Primer pravilno izvedenega hišnega priključka na javno kanalizacijo

Zakaj je črpanje vsebine iz obstoječih pretočnih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) obvezno najmanj enkrat na tri leta?

Vedno strožji in zahtevnejši bivalni pogoji ter z njimi povezana okoljevarstvena zakonodajna določila prinašajo z namenom zaščite narave in okolja iz leta v leto strožje normative in zahteve. Med takšne zakonodajne normative spada tudi v letu 2011 sprejeta in kasneje dopolnjevana Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2), ki v 17., 28., 44. in 45. členu nalaga izbranemu izvajalcu javne službe kot obvezno storitev javne službe prevzem neobdelanega blata, blata in celotne količine komunalne odpadne vode iz obstoječih greznic, MKČN in nepretočnih greznic, kadar je to potrebno, vendar najmanj enkrat na tri leta, in predajo slednjega v ustrezno obdelavo. V primeru greznic predstavlja ustrezno obdelavo predaja odpadkov na čistilno napravo; edina v našem okolju, ki je za takšen prevzem odpadnega blata primerna in ustrezna, je centralna čistilna naprava Maribor.

Kakšen je postopek prijave male komunalne čistilne naprave (MKČN)?

Lastnik male komunalne čistilne naprave je dolžan prijaviti MKČN izvajalcu javne službe, kot to določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2).

Lastnik prijavi MKČN z izpolnjeno »vlogo«, ki ji priloži ES-izjavo o lastnostih (stranka jo pridobi ob nakupu čistilne naprave skupaj z vodnim dovoljenjem), in jo posreduje na naslov: Nigrad, d.o.o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor. Izpolnjena vloga služi za prvi pregled obratovanja MKČN, ki se opravi šele po izvedbi prvih meritev v prvem naslednjem koledarskem letu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/2014, 98/2015), tj. odvzem vzorca odpadne vode pri pooblaščenem izvajalcu (ki je med drugim tudi družba Nigrad, d.o.o.). Storitev je plačljiva, naročite jo lahko na e-naslovu: tonka.cuk@nigrad.si.

STORITEV PREGLEDA ODPADNE VODE ENKRAT NA TRI LETA IN T. I. PRVE MERITVE

V Javnem podjetju Nigrad, d.o.o.., vam kot izvajalec javne službe odvajanja pripravimo poročilo o obratovanju MKČN do 50 PE v skladu s 17. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2)). Lastnik in upravljavec MKČN je obvezan, da v skladu z 28. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) dokazuje, da njegova čistilna naprava deluje v skladu s predpisi. Poročilo je veljavno tri leta od njegove izdaje. Vnovično poročilo izda izvajalec javne službe odvajanja v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2), ki v 17. in 28. členu nalaga upravljavcu MKČN predajo izvajalcu javne službe in odvoz blata najmanj enkrat na tri leta.

Storitev pregleda je plačljiva in v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) za pozitivni pregled vaše male čistilne naprave. V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/2014, 98/2015) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) lahko namesto pregleda naročite odvzem vzorca odpadne vode pri pooblaščenem izvajalcu (ki je med drugim tudi družba Nigrad, d.o.o.). Storitev je plačljiva, naročite jo lahko na e-naslovu: tonka.cuk@nigrad.si.

V kolikor lastnik ne predloži vseh potrebnih dokumentov (vloga, prve meritve, izjava o lastnostih, dokumentacija o čistilni napravi, vodno soglasje itn.) za izdelavo poročila, se šteje, da mala čistilna naprava ne deluje v skladu s predpisi.

"vloga" /sites/default/files/P-5-01%20PISNO%20OBVESTILO%20O%20ZA%C4%8CETKU%20OBRATOVANJA%20MK%C4%8CN%20DO%2050%20PE%2001-05-20.dot

Kako poteka čiščenje odpadne vode v naših malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN)?

Čiščenje odpadnih voda je proces, skozi katerega se odpadne vode očistijo do tolikšne mere, da izpolnjujejo okoljske in druge standarde kakovosti. Čiščenje odpadnih voda lahko vključuje (odvisno od zahtevanih standardov čiščenja) mehanske, kemične ali biološke postopke ter njihove kombinacije. Pri čiščenju odpadne vode izvajalec javne službe ne uporablja kemikalij ali drugih agresivnih snovi.

Zalivanje vrtov je mogoče tudi s posebnim vodnim dovoljenjem

Potrebujete poseben števec

Imetnik vodnega dovoljenja, ki bi želel vodo pridobiti preko javnega vodovoda, mora imeti na mestu odvzema nameščeno merilno napravo (števec), ki beleži za zalivanje odvzete količine vode. Taka voda se poračunava drugače, kot običajna pitna voda, ker se plača le voda, ne pa tudi ostale dajatve na kubični meter, denimo kanalščina.

“Tehnična izvedba odvzemnega mesta (ureditev vodomernega jaška) je v pristojnosti izvajalca GJS oskrbe s pitno vodo,” še pojasnijo na Direkciji za vodo.

Vir: MARIBOR 24

Uporaba blata oziroma komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave ali greznic kot gnojilo v kmetijstvu

Blato iz male komunalne čistilne naprave do 50 PE ali obstoječe pretočne greznice ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice se lahko uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, če nastaja na kmetijskem gospodarstvu in so izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Blato oziroma komunalna odpadna voda se mora zmešati z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščiti najmanj šest mesecev pred uporabo kot gnojilo v kmetijstvu. Lastnik male komunalne čistilne naprave do 50 PE, ali obstoječe pretočne greznice ali nepretočne greznice oziroma lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, mora izvajalcu javne službe predložiti pisno izjavo, da so izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. V izjavi morajo biti navedeni datumi in količine odstranjenega blata oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. Podpisnik izjave s svojim podpisom tudi potrjuje, da z blatom ravna v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Opozoriti pa velja, da gre v opisanem primeru za mešanje blata oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice z gnojevko oziroma gnojnico na istem kmetijskem gospodarstvu, torej na kmetijskem gospodarstvu, kjer je komunalna odpadna voda tudi nastala.

Prevzem blata ali komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice s strani osebe, ki ni izvajalec javne službe (na primer sosednjega kmetijskega gospodarstva), in njuno mešanje z gnojevko oziroma gnojnico drugega (sosednjega) kmetijskega gospodarstva, ni v skladu s predpisi.

Več na: Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode | GOV.SI

Nigrad Maribor

JAVNE SLUŽBE

KONTAKTI IN URADNE URE

DEŽURNE ŠTEVILKE

KARIERNI CENTER

O NAS

Naročiti želim obvezno praznjenje greznice ali MKČN

Kontaktni podatki

Potrebujete dodatne informacije?

Cenik storitve črpanja in odvoza po občinah

Pogosta vprašanja in odgovori

E-NOVICE

Prijavite se k prijemanju naših novic in bodite
obveščeni o vseh aktualnih zadevah.

Naročiti želim obvezno praznjenje greznice ali MKČN

Kontaktni podatki

Potrebujete dodatne informacije?

Cenik storitve črpanja in odvoza po občinah

Pogosta vprašanja in odgovori

E-NOVICE

Prijavite se k prijemanju naših novic in boditeobveščeni o vseh aktualnih zadevah.

Prijavite se k prijemanju naših novic in bodite
obveščeni o vseh aktualnih zadevah.