Aktualni izzivi komunalnih dejavnosti

Zagotavljanje
javnega interesa

Zametke vseh  današnjih oblik komunalnih dejavnosti, ki so področno in storitveno globoko razvejane, najdemo v prvih oblikah skupinskih naseljevanj, skladno s splošnim razvojem civilizacij pa beležimo pojave organiziranih služb javnega pomena in temelje današnje infrastrukture. Gonilo komunalnega napredka so družbene spremembe, naraščanje prebivalstva, delitev dela in premiki v industrializaciji, današnja komunalna ureditev razvitih središč pa zagotavlja ustrezno podstat opredeljevanju kakovosti bivanja. Primarni cilj optimalnega izvajanja komunalnih storitev v obliki obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb (GJS) je zagotavljanje javnega interesa. Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (ZGJS) se z GJS zagotavljajo tako materialne javne dobrine kot produkti in storitve, ki jih v obliki trajnega in nemotenega izvajanja v domeni javnega interesa omogoča nacionalna ali lokalna skupnost, v kolikor jih ni mogoče zagotoviti na trgu. Republika Slovenija je leta 1996 ratificirala Evropsko listino lokalne samouprave; ta določa, da naj javne naloge, če je le možno, izvajajo tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. Dodelitev javnih nalog drugim oblastem bi namreč morala biti utemeljena z obsegom in naravo take naloge in z zahtevami za učinkovitost in gospodarnost njihovega izvajanja. Tudi Ustava RS predvideva, da se k pristojnostim občin prištevajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in se dotikajo izključno prebivalcev občine. Pri odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ravnanju z odpadki, vzdrževanju javnih površin itn. gre za storitve, ki jih je glede na obseg in naravo dejavnosti smiselno izvajati na ravni lokalne samouprave. Družba Nigrad, d. o. o., je v pretežni javni lasti, njen večinski lastik pa je Mestna občina Maribor; v skladu z lastniško politiko ter vizijo uprave in ožjega poslovodstva se dejavnosti podjetja razvijajo vzporedno z aktualnimi trendi trajnostnih, sinhronih in celovitih rešitev.

Tranzicija v krožno gospodarstvo in
digitalno obvladovanje procesov

Poleg nenehnega izboljševanja kakovosti storitev ob finančni učinkovitosti, ki prihaja do vse večjega izraza ob prehajanju v modele krožnega gospodarstva, je ena temeljnih razvojnih nalog na področju komunalnega gospodarstva spodbujanje digitalizacije. Medtem ko je ob dejstvu, da v vrsti odpadkov prednjačijo gradbeni odpadki, poglavitni cilj krožnega gospodarstva njihova učinkovita izraba, je neposreden vstop v informacijsko družbo nujen z vidika inovativne rabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij in svetovnega spleta za izboljšanje poslovanja izvajalcev javnih služb, kakovosti storitev ter informiranja uporabnikov in vseh preostalih deležnikov. V procesih digitalizacije poslovanja je ključno osredotočenje na vsakodnevna pričakovanja uporabnikov storitev, povečanje kakovosti izvajanja komunalnih storitev in spremljanje komunalnih procesov v realnem času. Posebno pozornost bo treba usmeriti tudi v razvoj novih organizacijskih oblik in ekonomskih modelov, ob tem pa spodbujati hitro izmenjavo informacij znotraj organizacij in navzven ter pospešiti organizacijsko učenje. Družba Nigrad, d. o. o., ob koncu leta 2018 uvaja novo organizacijo z namenom optimizacije poslovanja, kar je neločljivo povezano tudi z razvojem in implementacijo digitalizacije; ta prinaša poenostavitev in poenotenje poročevalskih obveznosti (posredovanje informacij iz enotnega informacijskega središča), dostopnost do celovitih podatkovnih baz in evidenc ter omogoča digitalno sodelovanje med vsemi deležniki – izvajalci javnih služb, lastniki infrastrukture, državnimi organi in uporabniki storitev. Na takšen način se ustvarja temeljna platforma za uresničitev vizije pametnega mesta v domeni infrastrukturnih inovacij v povezavi z uporabnimi civilnimi tehnološkimi rešitvami, ki jih bo družba Nigrad, d. o. o., kot vzdrževalec večine mestne infrastrukture upravljala in nadzirala v skupnem infrastrukturnem nadzornem centru. 

Vlaganja v obstoječo javno
infrastrukturo v realnem času

Komunalne storitve so storitve splošnega gospodarskega pomena; namenjene so državljanom in so v interesu širše družbe. Na področju teh storitev in podporne infrastrukture si je treba prizadevati za dvig družbene zavesti o njihovem pomenu za delovanje, razvoj in dobrobit celotne družbe. Nigrad, d. o. o., v okviru izvajanja GJS vzdržuje javne prometne površine, upravlja omrežje javne kanalizacije ter bdi nad javno razsvetljavo in prometno semaforizacijo, pod okriljem upravno-tehnične GJS pa zagotavlja ustrezno podporo vsem storitvam javnega pomena. Nova oblika upravljanja z javno infrastrukturo je uvedba modela z vlaganjem javne infrastrukture kot stvarnega vložka v podjetja v (pretežni) javni lasti. To prinaša številne prednosti, saj se v tem modelu sredstva amortizacije porabljajo namensko, kar omogoča izvajalcem GJS lažje upravljanje z infrastrukturo; to poenostavi postopke vlaganj in zagotavlja kontinuirano vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture, seveda v skladu s časovnimi in finančnimi zmožnostmi izvajalca GJS. Prehod v ta model temelji tudi na zmanjševanju količine nepotrebnega administrativnega dela, občine pa s stvarnim vložkom javne infrastrukture v (pretežno) javna podjetja, ki so v njihovi (so)lasti, ohranijo in hkrati poenostavijo nadzor nad vlaganjem v javno infrastrukturo. Tako bi lahko v okviru rednih vzdrževanj spodbudili gradnjo in vlaganja v obstoječo javno infrastrukturo v realnem času, kar bi ob dejstvu, da tudi aktualne podnebne spremembe izdatno vlivajo na izvajanje GJS, pomenilo predvsem promptno zadovoljevanje elementarnih potreb končnih uporabnikov storitev in povečevanje vrednosti infrastrukture, upravljavci pa bi na takšen način še dosledneje izpolnjevali vse strožje okoljske standarde.