okoljska dajatev

Okoljska dajatev zaradi odvajanja komunalne odpadne vode

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (v nadaljevanju: uredba; Uradni list RS, št. 80/2012) določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, osnove za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja. Nadzor nad njenim izvajanjem je v pristojnosti Carinske uprave Republike Slovenije.

Pomembni izrazi,  uporabljeni v uredbi:

  • enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: EO);
  • prejemnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo je občina, v kateri zavezanec za komunalno odpadno vodo odvaja komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo;

Okoljska dajatev zaradi odvajanja odpadnih voda se obračunava in plačuje:

  • za komunalne odpadne vode,
  • za industrijske odpadne vode.

Okoljska dajatev se ne plačuje za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za:

  • odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti in se v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla,  uporablja za gnojilo v kmetijstvu;

Osnova za obračun okoljske dajatve je seštevek EO, doseženih z odvajanjem odpadne vode. Znesek okoljske dajatve na EO iz prejšnjega odstavka določi vlada s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS.

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode je pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, in s tem povzroča onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za komunalno odpadno vodo).

Za zavezanca izračunava, zaračunava in vplačuje okoljsko dajatev izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju nastajanja komunalne odpadne vode in tam, kjer je določen za izvajanje obveznih storitev odvajanja komunalne odpadne vode, oziroma tam, kjer prevzema vsebino ali blato iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo).

ODVAJANJA ODPADNIH VODA, KI NASTAJA PRI OPRAVLJANJU KMETIJSKE DEJAVNOSTI V POVEZAVI Z UREDBO O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE

Spoštovani kmetovalci,

Za oprostitev izvajanja obveznih praznitev črpanja blata s strani javne službe ste dožni podati vlogo k vlogi pa priložiti sledeče:

Kot uporabnik javne službe lahko vložite zahtevo o uveljavljanju oprostitve izvajanja obveznih praznitev črpanja blata s strani javne službe. Tako je potrebno izvajalcu javne službe dostavit naslednjo dokumentacijo:

  • najmanj pozitivno potrdilo kmetijsko svetovalne službe,

  • lastnoročno pisno izjavo stranke o izpolnjevanju pogojev s področja okoljske in kmetijske zakonodaje,

  • Izjavo z navedenimi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.

Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Ur.l. RS, št. 62/2008 v svojem 8. členu pod poglavje IV. UPORABA OBDELANEGA BLATA V KMETIJSTVU 8. člen (prepovedi uporabe obdelanega blata v kmetijstvu) opredeljuje:

Uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE za gnojilo v kmetijstvu je prepovedana, razen za blato, ki:

– je oddano izvajalcu občinske gospodarske javne službe varstva okolja v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, in je obdelano v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ali

– nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu.

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode Ur.l. RS, št. 98/2015 v 17. členu 5. odstavek dovoljuje izjeme in sicer.

Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek 17. člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:

– gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,

– lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje.

V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
 

2. V vašem danem primeru lahko kot zavezanec skladno z 3. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 80/2012 in 98/2015) vložite zahtevo o uveljavljanju oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti. Tako nam je potrebno, kot plačniku dostavit naslednjo dokumentacijo:

  • dokazilo o številu prijavljenih oseb v gospodinjstvu,

  • potrdilo o lastništvu oz. najemu površin, ki zagotavljajo, da je možna uporaba gnojevke skladno s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla in se uporablja za gnojilo v kmetijstvu,

  • odločbo, da se stranka šteje za kmeta v smislu določb Zakona o kmetijskih zemljiščih,

  • ugotoviti oz. dokazati, da se gnojnične jame, v katerih se gnojevka zbira, vodoneprepustne, in se gnojevka iz njih ne sme razlivati po terenu ali v tla,

  • ugotoviti oz. dokazati, da je objekt za zbiranje gnojevke legalen, torej če ima vsa potrebna dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov.
     

Lahko pa predložitev pozitivno potrdilo kmetijsko svetovalne službe, ki vsebuje vse zgoraj naveden elemente. V danem pozitivnem primeru, se izvaja obračun okoljske dajatve glede na število oseb.

Dolžnost uporabnika javne službe, je da v primeru spremembe v kmetovanju in uporabi blata obvestiti izvajalca javne službe v roku 15. dni od nastale spremembe. Prav tako ste si v primeru sprememb v zakonodaji dolžni sami ponovno urediti vaš status.

Poziv izvajalca javne službe